Zgodbe s kite potovanja po Madagaskarju

Madagaskar se lahko pohvali z odlično vetrovno statistiko, vedno se je slišal zelo eksotično, dosegle so nas tudi zelo pozitivne izkušnje drugih popotnikov. Zato smo šli septembra z našo "explore" ekipco preveriti, ali so dežela, ljudje, kultura, spoti tako zanimivi, da je destinacijo vredno postaviti na Bananaway kite zemljevid in se vračati. :)

1. Preden smo sploh šli

Še nobenega kite tripa nisem načrtovala toliko časa kot tega. Ker je infrastruktura Madagaskarja resnično slaba (kot boš lahko bral/a v nadaljevanju, smo na enem delu Madagaskarja za 100 km s terenci potrebovali dobre 4 ure), ker se slabše povezujejo z razvitim svetom (spletne strani letalskih prevoznikov ne omogočajo nakupov s kreditnimi karticami, ampak le preko lokalnih mobilnih bank), ker skoraj nihče ne govori angleško, si resnično odvisen od lokalnih agencij. In delo z lokalci res kar zahteva enega potrpljenja, saj je njihov odgovor na zelo pozne odgovore slaba internetna povezava. Ki pa je, kot smo ugotovili sami, res slaba ali je ni. 🙈 Ampak že prvi dan na Madagaskarju se je trud poplačal. 🙂

Naše potovanje je trajalo 3 tedne - 2 kajtarska tedna na severu in en avanturistično-backpackerski teden na zahodu.

2. O kite spotih in vetru

Ko se imaš res dobro, čas beži enkrat hitreje in tako smo si zadnji dan severa vsi skušaj želeli, da bi na spotu ostali še 2 tedna. Z lahkoto! 🙌

Internet je po celem Madagaskarju zelo slab, zato smo telefone začeli puščati v sobah, se popolnoma odklopili in leteli. Veter je namreč res poln, zato gre precej lažje v višino. :) 😃😃😃

Statistika ni bila nikoli vprašanje, mogoče bi si celo kakšen dan želeli kakšen vozel manj. Vetrovna sezona na Madagaskarju traja celih 8 mesecev z viškom poleti (junija - septembra), ko vsakodnevno piha veter z jakostjo med 30 in 45 vozli.

Prav zato smo se odločili potovati na koncu glavne sezone, ko se statistika giblje med 20 in 25 vozli, veter pa ni tako refulast. Občutili smo tudi veter 30+ in po pravici povedano, ni nič kaj prijeten.

Če nas poznaš, veš, da iščemo perfect flat spote in tega žal tukaj nismo našli. Spot sicer tudi na oseko ne postane tako flat, kot smo vajeni iz Kenije ali Brazilije, a smo ta minus hitro kompenzirali s kajtanjem na igrih valovih, ki se oblikujejo na grebenu na mid tide.

3. Ko te male žverce pridejo tako blizu, se dejansko stopiš! 😍😍😍

🍀 Ta lemurček je nekako udomačen hišni ljubljenček, saj s svojo družino vsako jutro pride na zajtrk na isto drevo. Dišita jim predvsem banana in mango. Logično! 😋 V divjini hranjenje lemurjev ni odgovorno, saj se jim življenjska doba občutno skrajša. 🙁
🍀 Lemur je sicer ikona Madagaskarja, saj okoli 100 različnih vrst živi le na tem koščku planeta. "Športni" lemurji so aktivni podnevi, tisti najbolj luštni pa zaživijo ponoči, a jih lahko vidimo podnevi, ko zaradi vročine prilezejo na odprtine debel (oči imejo odprte cel dan, a v resnici ne vidijo prav nič).
🍀 Največji lemur je bil velik kot gorila in je izmurl pred 2000 leti s prihodom človeka. 😡 Tudi danes je kar nekaj vrst na robu preživetja predvsem zaradi obsežnega požiganja gozdov, nekatera plemena jih tudi namensko lovijo (predvsem vrsto aye-aye), saj verjamejo, da so lemurji "evil spirit of the dead".
🍀 Navdušili so nas tudi Indri, ki pojejo v skupinah in se jih sliši z razdalje 10 km. Ko jih slišiš v živo, gredo vse kocine pokonci. 😃 Poslušaj jih 👉 http://bit.ly/2Oy2wyj

4. Emerald sea za oči spočit!

Nobene krivice se ni naredilo, ki se je Emerald sea ime podelilo. 😉 Z ekipo smo naredili en kratek, a sladek downwind trip in se razgledali čez celo laguno. Res je lepo! A žal tudi precej choppy.

Na vrhu lagune smo se čekirali na enem malem flat spotu, a je žal prostora za ene 4 kajtarje. Nekaj približno flatu se naredi pod glavnim otočkom, kjer so nam lokalci pripravili kokose in kosilo, a je veter zelo refulast, saj piha direktno čez otok. Poigrali smo se tudi z valovi in podownwindali do »Poola«, ki je najbolj poveličevan spot na Emeraldu. Na low tide je super, smo se lepo razigrali! 😉

5. Afrika ima žensko energijo. 💃

Ko vidiš domačine plesati, je jasno, da ima Afrika žensko energijo. Znajo uporabljati svoje telo in na čase nam je bilo še dekletom malo vroče. 🤣🤣

In ko prsti dotaknejo se bobnov, pete zasrbijo in tudi naši boki se sprostijo. 💃🕺 Ja, moramo priznati, da smo kar veliko plesali. 😊 Domačinke so nas učile plesnih korakov in ko so se bobnom, kitaram, palčkam in »tik tak« bombončkom pridružili še domačini s svojim razgibanim ploskanjem, se nam je zmešalo. 🎉 Še danes čutimo to energijo, kam se gre plesat??

6. O deževnih gozdovih 😿🌳

Izginjajo! Vsak dan! Po grobih ocenah je z Madagaskarja izginilo že okoli 90% vseh gozdov. 😱 Oči postajajo solzne, ko gledaš skozi okno letala in vidiš, da so površine, kamor seže pogled, gole in spremenjene v savano. Na reki smo v le 3 dneh videli več kot 10 požarov! Deloma je za deforestacijo kriv razvajen svet, drugi del pa neizobražena lokalna plemena, ki s požiganjem ustvarjajo polja za riž ali oglje.

Posledica deforestacije je neverjetna erozija, trgajo se celi hribi. Na severu je narava iz katastrofe ustvarila znamenitost Tsingy rouge, rdeč lateritni kamnit gozd, ki vsako leto zraste za okoli 3 m.

7. Deževni gozd in endemična narava

Madagaskar je izoliran otok vse odkar se je pred 88 milijoni leti ločil od Indije, zato gosti številne endemične živalske in rastlinske vrste. Radovednost nas je vodila v tropski deževni gozd Amber Mountain, kjer smo spoznavali življenje v divjini. Rokovali smo se s kameleoni, prisluhnili ptičem, gledali orhideje, iskali najmanjšega kameleona (2 cm) in našli banana polža. 😊

Zanimivo je, da je eksotičen gozd od našega spota oddaljen le 30 km. Prebivalci Diega Suareza imajo srečo, saj gozd s pitno vodo napaja regijo. A kljub zaščiti vsak dan izginja. Lokalni vodiči sadijo endemične vrste. Sredi gozda smo srečali prebivalce vasi, ki vsak dan pešačijo 4 ure, da prodajo hrano in zamenjajo dobrine.

8. Življenje se odvija ob rekah – 3-dnevni kanu safari po Tsiribihini

Po dveh tednih smo se prelevili v popotnike, pustili kite opremo v Tani in šli na zahod. S 4x4 smo cel dan potovali do vasice, ki je izhodišče za safari po reki Tsiribihina.

Tsiribihina pomeni »ne prečkaj«, saj je bila polna krokodilov – dva smo videli tudi sami. Potovali smo s kanuji pirogue, brez signala, brez elektrike, brez wifija, brez avtomobilov.

Spali smo v šotorih ob reki, se kopali v slapu, drseli mimo hribov, klifov in mangrovov. Tam življenje poteka ob vodi: perilo, umivanje, napajanje, ribolov, transport, vse.

Videli smo, kako osnovno živijo: slamnate hiše, brez elektrike, brez wc-ja, spanje na tleh, minimalna hrana. Otroci so bili navdušeni nad obiskovalci, vodili so nas skozi vas, jedli piškote, pokazali kulturo.

Zvečer smo zakurili ogenj, pili rum in gledali neverjetne zvezde brez svetlobnega onesnaženja. Nepozabno.